Kratek opis projekta

Projekt bo vzpostavil tri nove tematske poti (dve v Bohinju in eno na Pokljuki) ter postavil temelje za razvoj dveh tematskih poti (ena v Bohinju in ena v Žirovnici) s ciljem povezovanja turističnih doživetij in ponudbe ter usmerjanje turističnih tokov izven sezone. Z nadgradnjo in razvojem novih tematskih poti želi v Julijskih Alpah krepiti odpornost turističnega gospodarstva in okolja, ki se srečuje z visokim obiskom v sezoni ter pritiski na okolje in naravo. S tematskimi potmi učinkovito usmerja obisk na sprejemljiva območja, hkrati pa z interpretacijo kulturne dediščine krepi lokalno tradicijo in izročilo.

Nove tematske poti bodo vzpostavljene na način, da bodo usmerjale obisk izven občutljivih območij (mirna območja v TNP na Pokljuki), razbremenjevale turistične tokove (razvoj nove tematske poti Ajdovski gradec v Bohinjski Bistrici in nove tematske poti v Žirovnici) in povezovale Julijske Alpe z digitalnimi turističnimi orodji, kot so Outdoor Active in družbena omrežja destinacij v Julijskih Alpah.

Z opolnomočenjem turističnega gospodarstva z novimi izobraževalnimi vsebinami za turistična doživetja za ranljivejše skupine (slepi in slabovidni – Odbor In Planinec pri PZS) bodo krepili dostopnost Julijskih Alp predvsem za tiste, ki imajo omejene možnosti v alpskem prostoru zaradi zahtevnejšega terena.

Kratek opis projekta

Človeško življenje je tesno povezano z naravo, njenimi organizmi in le v harmoniji z njimi lahko preživi. Prekomerno izkoriščanje virov, intenzivno kmetijstvo, množična uporaba fitofarmacevtskih sredstev, onesnaževanje, invazivne vrste, širjenje mestnih območij, izguba habitatov ter klimatske spremembe so glavni razlogi za upad rastlinske biodiverzitete, kar vpliva tudi na živalske vrste, saj rastline nudijo hrano in življenjski prostor mnogim živalim, še posebej prizadene opraševalce.

Projekt želi prispevati k trajnostnemu razvoju, povečanju lokalno pridelane ekološke hrane, povečanju samooskrbe in ohranjanju naravne ter kulturne dediščine čebelarstva.

Cilji in rezultati projekta

Cilji projekta:

• ohranjanje biotske raznovrstnosti, varovanje opraševalcev ter povečanje lokalne pridelave,
• izboljšati ozaveščenost o pomenu čebel, medovitih rastlin in biotske raznovrstnosti,
• povečanje površin medovitih rastlin, izboljšanje lokalne pridelave ekološkega semena in ohranjanje čebelarske dediščine.

Kratek opis projekta

Vas Nemški Rovt je manjša vas, v kateri je manj kot 130 prebivalcev. Projekt je nastal na pobudo vaščanov, najprej s prenovo štern, ki se je razširila na reševanje težav oskrbe z vodo, digitalizacijo vasi, načrtovanje BUS postajališča ter načrtovanja razvoja vasi. Projekt bo začel z reševanjem problema neobstoječega javnega prevoza in uvedbo primerne postaje za šolske prevoze. Vas se pogosto sooča s pomanjkanjem vode, kar ogroža oskrbo prebivalcev in požarno varnost. Kljub temu je podzemni vodonosnik štern tudi ob suši poln, zato je treba raziskati dodatne vodne vire, kot odziv na okoljske izzive in prilagajanje podnebnim spremembam. Projekt bo reševal težavo neustreznih skupnih prostorov za številne aktivnosti. V jedru vasi se nahaja gasilski dom, ki povezuje celotno skupnost in bo omogočal izvedbo večjega nabora aktivnosti. Vas ima vrsto znamenitosti, posebnosti in zgod, ki bi jih skozi digitalizacijo osmislili, predstavili in predvsem s pomočjo digitalizacije približali skupnosti in obiskovalcem.

Kratek opis projekta

Projekt se osredotoča na resnične izzive, s katerimi se soočajo mali kmetje in čebelarji zaradi podnebnih sprememb, pomanjkanja kakovostnega semenskega materiala in slabšanja pogojev za opraševalce, temelji na potrebi po ohranjanju biodiverzitete, pridelavi lokalnih in avtohtonih semen, prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe in trajnostnem razvoju kmetijstva na Zgornjem Gorenjskem. V Sloveniji nimamo vzpostavljene sistemske pridelave travniškega semenskega materiala, kar je ključnega pomena za ohranjanje biodiverzitete in obnavljanje naravnih habitatov.

Cilji in rezultati projekta

Cilji projekta:

• prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam,
• ohranjanje biodiverzitete,
• pomoč malim kmetijam.

Kratek opis projekta

Projekt »Mladi talenti v akciji: energija prihodnosti, podprta z izkušnjami« naslavlja večplastne izzive, s katerimi se sooča območje LAS Zgornja Gorenjska – predvsem v povezavi z odhajanjem mladih iz regije, pomanjkanjem vključevanja starejših v družbeno dogajanje in kadrovskimi težavami mikro ponudnikov na področju turizma in gostinstva. Kljub razpoložljivosti naravnih, turističnih in kulturnih danosti, mladim pogosto primanjkuje konkretnih priložnosti za osebni in poklicni razvoj, kar vodi v njihovo pasivnost in beg iz regije.

Projekt temelji na pilotnem razvoju modela medgeneracijskega sodelovanja, ki se lahko prenaša tudi v druge regije in sektorje (npr. zeleni turizem, kulturna dediščina). Vključuje vzpostavitev trajnostnih partnerstev med izobraževalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in lokalnimi ponudniki. Razviti bodo digitalni pripomočki, kot so mentorski priročnik, reflektivni dnevniki in IKIGAI vprašalnik, ki bodo prispevali k dolgoročnemu delovanju modela in krepitvi mehkih kompetenc mladih.

Namen projekta je vzpostaviti trajnostni in prenosljiv model medgeneracijskega sodelovanja, ki mladim omogoča strukturirano vključitev v realno delovno okolje ter razvoj mehkih in poklicnih kompetenc, starejšim pa aktivno družbeno vlogo skozi mentorsko delo. Ključni cilji vključujejo razvoj digitalnih orodij za mentorstvo, aktivacijo vsaj 90 mladih skozi počitniško delo, vključitev starejših kot mentorjev ter ohranjanje lokalne nesnovne kulturne dediščine preko praktičnih dejavnosti in prenosa znanj, kar dolgoročno krepi družbeno povezanost in konkurenčnost regije.

Kratek opis projekta

Inštitut Ekosemena (EI) vodi ekološko hranilnico semen, ki je bila ustanovljena z namenom vzpostavitve pridelave visokokakovostnih in vitalnih slovenskih ekoloških in biodinamičnih semen in tako posledično prispevati k pridelavi zdrave hrane ter lokalni samooskrbi ter zmanjšati odvisnost ekološkega semenskega materiala od uvoza. Na ta način prispevamo tudi k dvigu prehranske varnosti in dajemo pomen starim sortam, ki se odlikujejo v polnem okusu in visoki hranilni vrednosti, saj so semena tudi pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Hkrati s tem spodbujamo potrošnike k razumevanju pomembnosti sezonske in lokalne pridelave semen in hrane, varovanju okolja (tla, voda, zrak), ohranitev biotske raznovrstnosti, kratke in trajnostne preskrbne verige po načelu od vil do vilic. V obdobju zadnjih osmih let smo vzpostavili sodelovanje z ekološkimi pridelovalci (15) z območja Zgornje Gorenjske, ki v skladu z navodili in pod nadzorom EI pridelujejo ekološka semena, za katera EI tudi zagotavlja odkup. Prvi korak v pridelavi vsako leto je oskrba kooperantov z elitnim semenskim materialom. To je bodisi certificirano seme, ki smo ga od kooperantov odkupili od pridelka v predhodnem letu, ali pa gre za seme priznanih evropskih ekoloških semenarn. Tretja pot pa je oskrba s semenom starih sort iz lokalnega okolja, ki pa jih je treba, preden jih oddamo kooperantom, certificirati in namnožiti do zadostne količine za pridelavo v večjem obsegu. To pomeni, da moramo majhne količine vzorčnih semen testirati, certificirati in namnožiti do te mere, da se jih kooperantom splača posejati. Ker gre v prvem koraku v postopku certifikacije za majhne količine, je zelo pomembno, da semena zaščitimo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kontaminacijo, boleznimi in škodljivci. Najboljšo zaščito nudi rastlinjak, saj omogoča nadzor nad temperaturo in vlago, daljšo rastno sezono ter manjšo izpostavljenost zunanjim dejavnikom. Vse to je še posebej pomembno v ekološki pridelavi, v kateri je uporaba kemičnih sredstev zelo omejena. Najpomembnejši pa je nadzor nad kakovostjo semen. Bolje nadzorovano okolje, kar rastlinjak omogoča, zmanjšuje možnost neželenega križanja in tudi zagotavlja višjo kaljivost in vitalnost semen. Ker želimo povečati ne le obseg domačih ekoloških semen, ampak tudi raznolikost, je postavitev rastlinjaka nujna za hitrejše doseganje naših ciljev. Zato smo tudi že pridobili vso potrebno dokumentacijo, razpolagamo pa tudi z ustreznim kmetijskim zemljiščem, tako da se projekt lahko izvede takoj. Obliko geodezičnega rastlinjaka smo izbrali, ker ponuja optimalno izkoriščenost prostora. Zaradi sferične oblike kupole se sončna svetloba enakomerneje porazdeli po celotnem rastlinjaku. To zagotavlja, da vse rastline prejmejo dovolj svetlobe za optimalno rast. Oblika kupole omogoča naravno kroženje zraka, kar pomaga preprečevati nastanek plesni in bolezni. Prav tako prispeva k enakomerni temperaturi v rastlinjaku. Geodezična kupola je izjemno močna in stabilna struktura, ki je odporna na veter, sneg in druge vremenske vplive. Zaradi svoje oblike geodezična kupola učinkoviteje zadržuje toploto kot tradicionalni rastlinjaki. To pomeni nižje stroške ogrevanja in hlajenja. Poleg vsega se odlično vklaplja v okolico neposrednega soseda, Alpskega letalskega centra Lesce.

Kratek opis projekta

Namen projekta je predstaviti, ohraniti in okrepiti lokalne kmetije na Zgornjem Gorenjskem z namenom trajnostnega razvoja kmetijstva ter ohranjanja značilne alpske kulturne krajine. Poleg tega želimo predstaviti pomen kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Območje kljub zahtevnim naravnim pogojem ponuja priložnosti za pridelavo visokokakovostne, pogosto ekološke hrane, ki temelji na lokalni pridelavi in živinoreji in ohranjanju avtohtonih pasem (npr. cikasto govedo, jezersko-solčavska ovca, krškopoljski prašič), kar povečuje lokalno samooskrbo in podporo kmetom s poudarkom na dodani vrednosti in povečanju ponudbe končnemu porabniku. Pomemben del projekta je tudi varovanje planin kot prostora sobivanja kmetijstva, narave in turizma ter reševanje izzivov. Poseben poudarek bo namenjen mladim prevzemnikom kmetij, ki potrebujejo znanje, ideje in jasno vizijo za razvoj konkurenčnih kmetij.

Projekt spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na manjših kmetijah, kot so predelava mleka, predelava pridelkov, pridelava mesnih izdelkov ter posledično pomen oskrbe lokalnega prebivalstva in obiskovalcev s svežo, lokalno pridelano hrano. Ohranjanje kulturne krajine z urejenostjo in značilnimi elementi, tradicionalna opravila in stavbna dediščina, je ključno za identiteto prostora ter njegovo privlačnost za bivanje in turizem. Na območju Občine Kranjska Gora smo zaznali veliko potrebo po ohranitvi naravne dediščine in biotske pestrosti, kajti varovano in ohranjeno okolje in ravnovesje med ohranjeno naravo in razvojem je ključnega pomena za domačine ter turiste. Krajina, ki ne bo ohranjena, obdelana, ne bo za nikogar zanimiva. Prav tako smo zaznali veliko potrebo po povečanju prehranske samooskrbe, povezovanje in podporo kmetom s ciljem povečanja dodane vrednosti (dopolnilne dejavnosti na kmetijah)in vzpostavljanje procesa do prodaje končnemu kupcu. V okviru projekta želimo vzpodbuditi in razvijati kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti na treh pilotnih kmetijah. V projekt bodo vključeni tako mladi kot starejši, ranljive skupine, ki so pomembne člen pri ohranjanju krajine in kmetijstva ter lokalni samooskrbi.

Kratek opis projekta

S projektom Od njive do planine – dediščina planin, bodo zbirali, dokumentirali, proučevali in predstavljali tradicionalno dediščino planin s ciljem ohranjanja identitete podeželja ter vključevanje v turistično ponudbo kraja.

Na Zgornjem Gorenjskem imajo planine bogato kulturno dediščino, predvsem na višje ležečih planinah so se hranili še večstoletni avtohtoni elementi, ki predstavljajo nepogrešljiv vir znanja za nadaljnji obstoj le teh. Za alpsko kmetovanje sta bila pašništvo in planšarstvo na planinah pomembni gospodarski dejavnosti, zato želi projekt ‘Od njive do planine – dediščina planin’ dvigniti zavest o pomenu dediščine pri mlajši generaciji.

Kratek opis projekta

Občani in obiskovalci Bohinja v večini ne poznajo drevesnih naravnih vrednot, ki so na območju občine Bohinj. Med njimi je najdebelejša smreka v Sloveniji, a večina ljudi tega ne ve. 

Občani in obiskovalci Bohinja bi morali poznati drevesne naravne vrednote iz več razlogov:

• Ohranjanje in zaščita – Če ljudje poznajo pomembna drevesa, jih bodo lažje varovali pred poškodbami in posekom.
• Ozaveščanje – Povečuje se zavedanje o pomenu dreves za okolje, ekosistem in kakovost zraka.
• Izobraževanje – drevesni velikani so odličen učni pripomoček za izobraževanje in raziskovanje.
• Turizem in rekreacija – Ljudje bi lahko obiskovali ta drevesa z namenom rekreacije, poznavanje teh dreves bi tudi razširilo turistično ponudbo
• Biodiverziteta – Ohranitev teh dreves prispeva k varstvu različnih vrst ptic, žuželk in drugih organizmov.-

• Kulturna in zgodovinska vrednost – Nekatera drevesa imajo simbolni pomen za skupnosti ali so povezana s preteklostjo določenega kraja.
• Ponor ogljika

Kratek opis projekta

Projekt Living RIKLI.Lab celostno obravnava dediščino Arnolda Riklija kot razvojno priložnost za območje Zgornje Gorenjske. Skozi inovativne vsebine in partnerstva naslavlja potrebe po zdravem načinu življenja, medgeneracijskem povezovanju, razvoju podjetništva in trajnostnega turizma ter večji socialni vključenosti ranljivih skupin. Projekt nadgrajuje že obstoječe pobude, vključuje strokovne in lokalne akterje javnega, zasebnega in društvenega sektorja ter gradi temelje za dolgoročni razvoj t. i. “Riklijevega laboratorija” – prostora za eksperimentiranje, učenje in podjetniške inovacije na osnovi naravne in kulturne dediščine, ki je vzpostavljen v okviru Medpodjetniškega centra MIC Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Projekt naslavlja ključen izziv, kako dediščino pionirja naravnega zdravljenja na Bledu in širšem območju Julijskih Alp ponovno umestiti kot temeljno razvojno podlago regije. Dediščina Arnolda Riklija namreč ne predstavlja zgolj zgodovinskega izročila.