Korenika – socialno podjetništvo z velikim družbenim učinkom

Poseben vtis je pustil obisk Eko-socialne kmetije Korenika v Šalovcih. Korenika deluje pod okriljem Društva Mozaik in velja za enega najbolj prepoznavnih primerov socialnega podjetništva v Sloveniji.

Danes zaposlujejo približno 50 oseb, predvsem iz ranljivih družbenih skupin, ter obdelujejo 27 hektarjev zemljišč. Njihovo delo temelji na ekološki pridelavi in predelavi hrane, hkrati pa razvijajo turistične, izobraževalne in socialne programe.

Njihov razvoj temelji na prepletanju različnih virov financiranja. Poleg prihodkov iz lastne dejavnosti uspešno črpajo sredstva iz nacionalnih subvencij in evropskih projektov, s katerimi razvijajo nove programe in ustvarjajo zaposlitvene priložnosti.

Korenika je dokaz, da lahko podjetništvo uspešno povezuje gospodarske, socialne in okoljske cilje. Njihova zgodba kaže, kako lahko lokalna skupnost z vključevanjem ranljivih skupin ustvarja kakovostna delovna mesta ter hkrati prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja.

LAS Zgornja Gorenjska – BOJA v sredo, 3. junija 2026, organizira strokovno ekskurzijo v Prekmurje, kjer bomo skupaj spoznavali uspešne zgodbe razvoja podeželja, podjetništva, trajnostnega turizma in vključevanja lokalnega okolja.

Naš gostitelj bo LAS Goričko.

 

V okviru programa bomo obiskali:

• Vidov brejg in Medene zgodbe (Fokovci)
  Primer sodobnega trajnostnega podjetništva v osrčju Krajinskega parka Goričko, kjer se prepletajo narava, lokalna dediščina in avtentična doživetja. Čaka nas dobrodošlica z zeliščnim likerjem in medico, kruhki z zeliščnim namazom, domačo salamo, z maslom in medom ter brezalkoholni napitki.

• Socialno kmetijo Korenika (Šalovci)
  Primer dobre prakse na področju ekološke pridelave in predelave ter vključevanja in zaposlovanja oseb iz ranljivih družbenih skupin. Posladkali se bomo z različnimi sladicami, vključno s prekmursko gibanico.

• podjetje Kodila (Markišavci)
  Uspešna podjetniška zgodba, ki temelji na kakovosti, inovativnosti in spoštovanju tradicije. Za kosilo nas čaka bograč z domačim črnim kruhom.

• EXPANO (Murska Sobota)
  Sodobno doživljajsko središče ob Soboškem jezeru, ki skozi interaktivne in digitalne vsebine predstavlja Pomurje in severovzhodno Slovenijo.

 

ODHOD AVTOBUSA:
6.00 – Jesenice (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e)

6.20 – Lesce (Železniška postaja Lesce-Bled)

 

Predviden prihod nazaj: okoli 22.00

Udeležba na ekskurziji je brezplačna.

Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

Prijave zbiramo do zapolnitve mest oz. najkasneje do petka, 29. 5. 2026, preko prijavnice:
https://forms.gle/nDDxDZZkzg5u8vrw7

 

Veselimo se srečanja z vami.

V sredo, 20. maja, smo na Paradi učenja, ki je potekala v organizaciji Ljudske univerze Jesenice, predstavili LAS projekt KAKOVOSTNO STARANJE ZA VSE, ki se bo na območju Zgornje Gorenjske začel izvajati letos jeseni.

Skupaj s sodelavkami treh organizacij – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice in Spomnim se, Elvisa Suhonić s.p., smo pripravili izkustveno delavnico »Korak v starost«, kjer so otroci in obiskovalci za kratek čas stopili v čevlje starejših.

Z očali za zamegljen vid, utežmi na rokah in rokavicami so se preizkusili v povsem vsakdanjih opravilih – zapenjanje gumba, pripenjanje kljukic in izpolnjevanje obrazca. Naloge, ki se zdijo enostavne, so zaradi omejitev hitro postale precej težje.

Veliko otrok je bilo presenečenih, kako hitro lahko vsakodnevna opravila postanejo naporna. Še bolj pa nas veseli, da jih je večina povedala, da zdaj bolje razumejo, zakaj starejši včasih potrebujejo več časa in tudi pomoč.

Odziv je bil odličen, delavnica pa ves čas v polnem teku.

Hvala vsem, ki ste se ustavili na naši točki in skupaj z nami naredili korak k večjemu razumevanju, spoštovanju in medgeneracijskemu povezovanju.

Včeraj, 13. 5. 2026, smo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske izvedli delavnico za potrjene prijavitelje 1. in 2. javnega poziva LAS Zgornja Gorenjska – BOJA, namenjeno pripravi na uspešno izvajanje odobrenih projektov za sklad ESRR.

Udeležencem smo predstavili ključne obveznosti in postopke, povezane z izvajanjem projektov, med drugim osnovna določila izvajanja, pravilno označevanje vira sofinanciranja ter posebnosti investicijskih in neinvesticijskih projektov. Poseben poudarek je bil namenjen tudi pripravi ustreznih dokazil o izvedbi aktivnosti, postopkom ob morebitnih spremembah projektov ter pravilnemu vlaganju zahtevkov.

Na delavnici smo se dotaknili tudi drugih pomembnih obveznosti upravičencev, ki prispevajo k uspešni izvedbi projektov in učinkoviti porabi sredstev in odgovorili na vprašanja upravičencev.

Vabimo vas na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo zasedal 11. in 12. junija 2026 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Razpravljali bomo o ključnih prebivalstvenih in socialnih spremembah na slovenskem podeželju, kot so stanovanjska problematika, zagotavljanje storitev, priložnosti za življenje in delovanje, še posebej za ranljive skupine, lokalna samooskrba s hrano, pa tudi priložnosti v turizmu, ohranjanje kulturne dediščine in o reševanju konfliktov. Vključiti želimo vse deležnike na podeželju – prebivalce podeželja, strokovnjake, ki (so)upravljajo njegov razvoj, oblikovalce politik in odločevalce ter raziskovalce. Zagotoviti želimo udeležbo vseh starostnih skupin in uravnoteženost po spolu.

Podeželski parlament je praznik slovenskega podeželja. Zasnovali smo ga interaktivno in v skladu z načeli participativne demokracije. Prvi dan bomo na vzporednih forumih razpravljali o ključnih tematikah podeželja (navedene v prvem odstavku). Sledili bosta okrogli mizi, bogat spremljevalni program ter večerna slovesna razglasitev Najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije 2026. Naslednji dan boste prisluhnili predavanjema uglednega domačega in tujega strokovnjaka ter sodelovali v panelni razpravi. Vsebine razprav bomo strnili v zaključke, po tehtnem razmisleku pa oblikovali predloge akcijskih načrtov in strokovne povzetke za odločevalce na področju razvoja podeželja.

.

.

Vabilo_6SPP

Program_6SPP_2026

Predstavitev forumov

Splosne_informacije_6SPP

V petek, 17. aprila 2026, je v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori potekal Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), namenjen krepitvi prepoznavnosti pristopa LEADER/CLLD na nacionalni ravni.

Osrednja tema posveta je bila skupna promocija aktivnosti lokalnih akcijskih skupin (LAS) ter iskanje rešitev za bolj usklajeno, učinkovito in prepoznavno komunikacijo razvoja podeželja. V razpravah je bilo večkrat izpostavljeno, da so LAS-i kljub številnim kakovostnim projektom še vedno premalo prepoznani v širši javnosti.

Udeleženci so poudarili, da bo v prihodnje potrebno nameniti bistveno več pozornosti promociji projektov, ki se izvajajo v okviru pristopa LEADER/CLLD. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi, da imajo pomembno vlogo pri prepoznavnosti ne le LAS-i, temveč tudi sami upravičenci, ki jih bo treba še bolj spodbujati k aktivni in dosledni promociji projektov, sofinanciranih iz teh sredstev.

Dogodek je poleg strokovnih predstavitev in razprav ponudil tudi priložnost za izmenjavo dobrih praks ter krepitev sodelovanja med deležniki na področju razvoja podeželja. Posveta so se udeležili tudi predstavniki Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar dodatno potrjuje pomen tovrstnih srečanj za usklajevanje pristopov in politik na nacionalni ravni.

Na slovenskem podeželju se vse pogosteje pojavlja paradoks: na eni strani mladi in mlade družine težko pridejo do primernega bivališča, na drugi strani pa številne velike družinske hiše ostajajo delno prazne ali celo neizkoriščene. Prav ta izziv je v ospredju priprav na 6. slovenski podeželski parlament, kjer se kot ena ključnih tem odpira vprašanje učinkovitejše rabe obstoječega stanovanjskega fonda.

Na pobudo Društvo za razvoj slovenskega podeželja potekajo aktivnosti, ki naslavljajo prav to problematiko. V okviru projekta, ki se je začel izvajati letos, strokovnjaki raziskujejo možnosti, kako aktivirati neizkoriščene bivalne površine v velikih hišah. Cilj projekta je razviti konkretne modele, ki bodo vključevali:

• tehnične in zakonodajne prilagoditve,
• organizacijske rešitve,
• predloge spodbud za lastnike.

Zakaj je to pomembno?

V številnih hišah danes živijo starejši posamezniki ali pari, pogosto v objektih, ki so bili nekoč grajeni za več generacij. Del prostorov tako ostaja prazen, kar predstavlja neizkoriščen potencial – tako za lastnike kot za širšo skupnost.

Hkrati pa se mladi soočajo z visokimi cenami nepremičnin in omejenimi možnostmi za samostojno bivanje. Povezovanje teh dveh skupin bi lahko prineslo rešitve, kot so:

• oddaja dela hiše,
• souporaba bivanjskih prostorov,
• postopna prodaja ali preureditev nepremičnine.

Vabilo k sodelovanju

Projekt je trenutno v fazi terenskega dela, kjer raziskovalci izvajajo intervjuje in oglede na terenu. V ta namen vabijo lastnike večjih hiš, v katerih živita ena ali dve osebi oziroma imajo prazne ali delno prazne bivalne površine,

da sodelujejo v kratkem pogovoru (intervjuju). Namen je bolje razumeti:

• razloge za trenutno rabo prostorov,
• morebitne zadržke glede oddaje ali souporabe,
• pripravljenost za drugačne oblike bivanja.

Zbrani vpogledi bodo ključni za oblikovanje rešitev, ki bodo dejansko prilagojene potrebam ljudi na terenu.

V četrtek, 17. 7. 2025, je Upravni odbor LAS Zgornja Gorenjska – BOJA potrdil projekte iz Prvega javnega poziva za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja za Lokalno akcijsko skupino LAS Zgornja Gorenjska – BOJA v programskem obdobju 2021–2027, ki se bodo sofinancirali iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Na javni poziv je pravočasno prispelo 23 vlog. 5 projektov je bilo zavrženih oz. zavrnjenih v postopku preverjanja splošnih pogojev upravičenosti, tako da je neodvisna Ocenjevalna komisija LAS Zgornja Gorenjska – BOJA ocenila 18 vlog, v skupni vrednosti cca. 1,2 mio evrov-

V okviru javnega poziva je bilo razpisanih 500.000,00 evrov, od tega 450.000,00 evrov za standardne projekte, t. j. projekte s sofinanciranjem med 10.000,01 evri in 150.000,00 evrov, 50.000,00 evrov pa za projekte s sofinanciranjem med 5.000,00 evri in 10.000,00 evri.

Za sofinanciranje so bili potrjeni vsi 4 mali projekti in 5 standardnih projektov.

Vse prijavljene vloge so vsebinsko izkazovale dobro poznavanje lokalnega okolja in potreb prebivalcev. Zaradi omejenih razpoložljivih sredstev so bili za sofinanciranje izbrani le najbolje ocenjeni projekti. Partnerje vabimo, da svoje projektne ideje nadgradijo in jih prijavijo na prihajajoče javne pozive.

Z veseljem sporočamo, da smo uradno zaključili postopek izbire projektnih vlog, prijavljenih na 1. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornja Gorenjska – BOJA za programsko obdobje 2021–2027. Projekti bodo sofinancirani iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Vsi izbrani projekti so prejeli sklepe o izbiri. V vmesnem času je potekel tudi pritožbeni rok, v katerem ni bila vložena nobena pritožba, zato so vsi izbrani projekti tudi potrjeni na nivoju LAS.

V juniju smo pričeli z vnosom potrjenih vlog v aplikacijo AKTRP za dokončno potrditev s strani organa upravljanja. Z vnosom vloge v aplikacijo se bodo projekti lahko začeli izvajati.

Za sofinanciranje projektov je bilo v tem javnem pozivu na voljo 800.000 EUR, in sicer:

• 100.000 EUR za male projekte
• 700.000 EUR za standardne projekte

Na poziv je prispelo 18 vlog:

• 4 vloge za male projekte (sofinanciranje do 10.000 EUR)
• 14 vlog za standardne projekte (sofinanciranje do 150.000 EUR)

Skupna zaprošena sredstva vseh administrativno ustreznih projektov so znašala 1.369.463,19 EUR.

Vsa razpoložljiva sredstva so bila dodeljena najbolje ocenjenim projektom, ki jih je ocenila Ocenjevalna komisija LAS Zgornja Gorenjska – BOJA. Projekti so bili potrjeni na 8. seji Upravnega odbora LAS.

IZBRANI PROJEKTI

Standardni projekti:

Living RIKLI.Lab – Dediščina Arnolda Riklija za zdravo, povezano, učečo in podjetno skupnost JA

Vodilni partner: Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled

Partnerji v projektu: Javni zavod Turizem Bled, Jasna Chalet Resort; gostinstvo in turizem, d.o.o.; Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju

Mladi talenti v akciji: energija prihodnosti, podprta z izkušnjami
Vodilni partner: Mobilium trgovina in storitve d.o.o.; partnerji v projektu:  Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled; Društvo upokojencev Kranjska Gora

Raznolikost avtohtonih semen in travnikov

Vodilni partner: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Partnerji v projektu: Inštitut Ekosemena, Javni zavod Triglavski narodni park, Čebelarska zveza Gorenjske

Nemški Rovt s tradicijo in inovacijami – Vodnjaki ljubezni: digitalna preteklost in pametna prihodnost
Vodilni partner: Občina Bohinj

Partnerji v projektu: Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma; Prostovoljno gasilsko društvo Nemški rovt.

Medoviti kraji: ohranjanje čebelarske dediščine in biotske raznovrstnosti
Vodilni partner: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica

Partnerji v projektu: Občina Radovljica, Občina Bled; Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj

Nove tematske poti za trajnostna doživetja naravne in kulturne dediščine v Julijskih Alpah
Vodilni partner: Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma

Partnerji v projektu: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica; ArheoAlpe, arheološke raziskave d.o.o.; Center Pokljuka, šport, rekreacija, gostinstvo, d.o.o.

Mali projekti:

1. Drevesa velikani v Bohinju
   Nosilec projekta: Lucija Odar, oglaševanje, s.p
2. Od njive do planine – dediščina planin
   Nosilec projekta: ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj
3. Ohranjanje kmetijstva, krajine in biodiverzitete
   Nosilec projekta: Občina Kranjska Gora
4. Geodezični rastlinjak
   Nosilec projekta: Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj

Vse izbrane projekte bomo v kratkem predstavili tudi na podstrani Projekti LAS Zgornja Gorenjska – BOJA ter na naši Facebook strani LAS Zgornja Gorenjska – BOJA.

Vsi »standardni projekti« so dosegli 50 točk ali več. Tako so bili tudi projekti, za katere je zmanjkalo razpisanih sredstev, uvrščeni na rezervno listo »standardnih projektov«. To pomeni, da se projektom iz te liste lahko odobri sofinanciranje v primeru dodatnih ali sproščenih sredstev:

• Kulturna krajina Studenčice

Nosilec projekta:  Zavod za turizem in kulturo Žirovnica 

• Štabna soba za vodenje intervencij ob ujmah

Nosilec projekta: Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica 

• Monitoring in ozaveščanje za čisti kranjskogorski zrak

Nosilec projekta: Občina Kranjska Gora

• Besede naših dolin

Vodilni partner: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Partnerji v projektu: Lmovc, Klemen Klinar s. p., ZRC SAZU, Andraž Ješe s. p., Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 

• Samostojno in socialno vključujoče življenje mladih in starejših v BOJA

Vodilni partner: Občina Radovljica

Partnerji v projektu: Ljudska univerza Radovljica, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Manipura, zavod za svetovanje in kreativno delo 

• Odgovorno lastništvo psa.

Vodilni partner: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj

Partnerji v projektu: Zavod raziskovalni inštitut PES, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Na LAS-u smo ponosni na veliko število vlog, ki so prispele na Prvi javni poziv za sklad EKSRP, tako da lahko rečemo, da je bil ognjeni krst prvega javnega poziva uspešno zaključen.

Konec tega leta oz. v začetku naslednjega planiramo objaviti nov javni poziv na katerem bo spet priložnost za sofinanciranje lepih razvojni projektov.

Tudi letos je tradicionalno vseslovensko srečanje članov lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki ga je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), potekalo v ustvarjalnem in navdihujočem okolju – tokrat v Ribnici in njeni širši okolici.

Udeleženci smo imeli priložnost spoznati dobre prakse LAS po poteh dediščine – od Turjaka do Kolpe, izmenjati izkušnje iz terena in stkati nova sodelovanja. Pot nas je vodila iz Ribnice preko Škrabčeve domačije vse do Osilnice, pri čemer sta bili osrednji temi letošnjega dogodka rokodelstvo in lokalna kulinarika, z močnim poudarkom na primerih povezovanja med ponudniki.

Rokodelstvo v praksi in ogled dediščine

Zbrali smo se v Rokodelskem centru Ribnica, ki je izjemen primer dobre prakse na področju ohranjanja rokodelskih znanj v Sloveniji. Spoznali smo delovanje centra in si ogledali razstave, obenem pa imeli priložnost spoznati mlado podjetnico Polono Šter, ki je s pomočjo podjetniškega inkubatorja uspešno lansirala svoj inovativni izdelek – fermentiran česen v olju, predstavljen v okviru projekta Štartaj Slovenija.

Sledile so rokodelske delavnice, kjer smo se preizkusili v lončarstvu in pletarstvu – dveh veščinah, ki sta tesno povezani z identiteto Ribniške doline. Po delavnicah smo si ogledali Ribniški grad, ki ponovno postaja središče kulturnega dogajanja v regiji, nato pa se sprehodili do cerkve sv. Štefana na slikovitem Škrabčevem trgu.

Kulturno in kulinarično doživetje

Na Škrabčevi domačiji, rojstnem domu patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca, ki je preoblikovana v edinstveno prizorišče za kulturne dogodke, poslovna in družabna srečanja na najvišji ravni, nas je pričakala Andreja Škrabec, ki je s svojimi aktivnostmi domačiji ponovno vdahnila dušo. Celoto zaokrožujejo skrbno obnovljena gospodarska poslopja: Kersničeva kovačnica (danes galerija in sprejemnica za goste) ter Boštjanova hiša, kjer deluje butični hotel.

V senci dreves smo uživali v kosilu iz tradicionalnih ribniških jedi, ki je bilo pravo kulinarično doživetje  s fižolom v glavni vlogi. Piko na i je postavila izvirna fižolova torta, ki je prijetno presenetila vse prisotne.

Zaključek med lepotami Kolpe

Dan smo zaključili v Osilnici, »malem kraju velikih lepot«, kjer čas teče počasneje, narava pa ponuja prostor za oddih in premislek. Dolina, poimenovana po junaku Petru Klepcu, je prava oaza miru in navdiha.

Naslednji dan smo svoje veslaške spretnosti preizkusili na raftingu po reki Kolpi. Zaradi nizkega vodostaja nam je reka ponekod nekoliko ponagajala, vendar smo dan vseeno preživeli v prijetnem in timsko naravnanem vzdušju.