3. delavnica za pripravo Strategije razvoja čebelarstva na Gorenjskem 2040

V sklopu projekta RAST Raznolikost avtohtonih semen in travnikov Razvojna agencija Zgornje Gorenjske skupaj s Čebelarsko zvezo Gorenjske organizira 3. delavnico za pripravo Strategije razvoja čebelarstva na Gorenjskem 2040.

KDAJ: sreda, 18. 11. 2026 ob 10h

KJE: ČRICG Lesce, Rožna dolina 50a, Lesce

OBVEZNE PRIJAVE: https://forms.gle/8Cxb5gix51mfaGXH7

Namen delavnice je oblikovanje in vrednotenje konkretnih ukrepov za dolgoročni razvoj čebelarstva na Gorenjskem do leta 2040.

K sodelovanju vabimo širšo publiko čebelarje, strokovnjake iz področja čebelarstva, predstavnike naravovarstvenih organizacij ter druge deležnike, ki delujejo na področju kmetijstva, varstva narave, turizma in razvoja podeželja.

Vabljeni tudi vsi, ki vas tematika zanima in bi radi prispevali svoje mnenje pri pripravi strategije.

Projekt RAST je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027, intervencija LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Kakovostno staranje za vse na Smenju priložnosti za aktivna zrela leta

V četrtek, 1. oktobra 2026, na mednarodni dan starejših, je v dvorani Kolpern na Jesenicah potekal dogodek LAHKO.SI – Smenj priložnosti za aktivna zrela leta. Dogodek je ponudil prostor za druženje, izmenjavo izkušenj, predstavitev različnih možnosti za aktivno življenje ter razmislek o tem, kako lahko tudi v lokalnem okolju ustvarjamo pogoje za kakovostno staranje.

Na dogodku smo predstavili LAS projekt Kakovostno staranje za vse in obiskovalce povabili k sodelovanju v izzivu »Vrzi kocko«.

Igra je bila predvsem izhodišče za pogovor. Z obiskovalci smo izmenjali številne zanimive izkušnje, ideje in predloge ter prisluhnili njihovim pogledom na to, kaj jim pomeni kakovostno staranje.

Odgovarjali smo na vprašanja:

👉 Kaj je najbolj pomembno za kakovostno staranje?
👉 Kaj že počnemo, da bi živeli kakovostno in aktivno?
👉 Kaj bi si v lokalnem okolju še želeli in potrebovali?

Spoznali smo, da je kakovostno staranje nekaj, kar soustvarjamo vsi – s svojim načinom življenja, medsebojnim povezovanjem in priložnostmi, ki jih ponuja naše okolje.

Veseli smo bili zelo lepega obiska, številnih zanimivih pogovorov in dobre energije.

Hvala organizatorju, Ljudski univerzi Jesenice, za prijeten dogodek ter obiskovalcem za sodelovanje pri izzivu ter da ste z nami delili svoje misli..

Naj bodo leta kakovostna, aktivna in povezana!

Projekt Kakovostno staranje za vse je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027, intervencija LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Mladi in LEADER/CLLD: prostor za ideje in soustvarjanje lokalnega razvoja

Mladi so pomemben del vsake lokalne skupnosti, zato je njihovo vključevanje v razvoj podeželja pomembno tudi za prihodnost naših krajev. Prav pristop LEADER/CLLD s svojim načelom »od spodaj navzgor« ponuja prostor, kjer lahko lokalni prebivalci in organizacije prepoznavajo potrebe svojega okolja, oblikujejo ideje in sodelujejo pri njihovem uresničevanju.

O vključevanju mladih v LEADER/CLLD so septembra govorili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so predstavili možnosti vključevanja mladih v delovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS) ter primere projektov z različnih koncev Slovenije. Izpostavljeno je bilo, da so mladi lahko vključeni na različne načine – kot člani LAS, projektni partnerji, prostovoljci, izvajalci aktivnosti ali njihovi soustvarjalci.

Mladi niso le ciljna skupina

Pri projektih, namenjenih mladim, je pomembno vprašanje, kakšno vlogo jim namenimo. Mladi niso nujno zgolj udeleženci aktivnosti, ampak lahko sodelujejo že pri oblikovanju ideje, pripravi vsebin in izvedbi projekta.

Izkušnje različnih LAS kažejo, da so pri tem pomembna dolgoročna partnerstva – predvsem povezovanje mladih s šolami, mladinskimi organizacijami, društvi, zavodi, podjetji in drugimi lokalnimi akterji. Hkrati lahko na vključevanje vplivajo tudi praktične ovire, kot so mobilnost mladih na podeželju, zahtevnost projektnih postopkov in dolgotrajnost od ideje do izvedbe.

Prav zato je pomembno, da pri načrtovanju projektov ne razmišljamo samo o tem, kaj bomo ponudili mladim, ampak tudi o tem, kako jim bomo omogočili, da bodo pri oblikovanju lokalnega okolja sodelovali sami.

Kako se mladi vključujejo na območju LAS BOJA?

Tudi na območju LAS Zgornja Gorenjska – BOJA že najdemo projekte, ki se neposredno ali posredno dotikajo mladih ter jim omogočajo nove izkušnje, znanja, povezovanja in priložnosti.

Mladi talenti v akciji – energija prihodnosti, podprta z izkušnjami je eden najbolj neposrednih primerov. Projekt povezuje mlade, starejše, izobraževalne ustanove in lokalne ponudnike ter mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj, razvoj kompetenc in spoznavanje različnih poklicnih okolij. Pomemben del projekta je tudi medgeneracijski prenos znanja.

Mladi so v ospredju tudi pri projektu Na kolesu – Mladi v gibanju, ki povezuje gibanje, raziskovanje lokalnega okolja in aktivno preživljanje prostega časa. Projekt odpira tudi vprašanje mobilnosti mladih na podeželju ter njihovega vključevanja v lokalno skupnost.

Pomembno vlogo ima lahko pri vključevanju mladih tudi kultura. Projekt Mednarodni otroški filmski festival Kranjska Gora – Dostopnost filmske vzgoje za vse približuje kakovostne filmske in filmsko-vzgojne vsebine otrokom in mladim tudi izven večjih središč. Z mobilnim kinom bodo vsebine dosegle osnovne šole in druge lokacije, kjer se izvajajo programi za otroke in mladino.

Tudi projekti, ki niso namenjeni izključno mladim, lahko prispevajo k njihovemu odnosu do lokalnega okolja. Triglavske pravljice 2.0 na primer skozi lokalne zgodbe, dediščino in nove načine pripovedovanja povezujejo preteklost s sedanjostjo ter odpirajo prostor za spoznavanje in doživljanje kraja, v katerem živimo.

Od čebelarstva do biodinamičnega vrta – strokovna ekskurzija LAS Zgornja Gorenjska – BOJA

Strokovne ekskurzije LAS Zgornja Gorenjska – BOJA so namenjene predvsem spoznavanju dobrih praks, izmenjavi izkušenj in povezovanju članov. Dober primer lahko posamezniku odpre novo idejo – kako svojo dejavnost nadgraditi, razviti novo ponudbo ali v lokalnem okolju pripraviti projekt, ki prinaša nekaj novega. Če je ideja dobro zasnovana, je zanjo mogoče pridobiti tudi sofinanciranje na javnih pozivih LAS.

Tokratna strokovna ekskurzija je bila namenjena predvsem projektom in dejavnostim, povezanim z ohranjanjem okolja, kmetijstvom in razvojem čebelarstva. Obiskali smo tri zanimive lokacije, spoznali primere dobrih praks ter predstavili tudi osem projektov, ki so bili potrjeni na štirih javnih pozivih LAS Zgornja Gorenjska – BOJA.

Čebelarski turizem na Selu – od čebelarstva do doživetja

Naša prva postaja je bila na Selu pri Bledu, kjer se Blaž in Danijela Ambrožič s čebelarstvom ukvarjata že 28 let. Po spletu okoliščin sta se pred leti udeležila predavanja o apiterapiji, ki ju je spodbudilo k razmišljanju o novih možnostih. Odločila sta se, da kot prva na tem območju svojo čebelarsko dejavnost nadgradita tudi s čebelarskim turizmom.

Na njunem vrtu smo si lahko ogledali prav posebno čebelje domovanje. Gozdarji so v deblu našli naravni panj z živo čebeljo družino, ki so ga previdno prenesli pred čebelnjak. Tako lahko obiskovalci danes opazujejo, kako čebele živijo v skoraj popolnoma naravnem okolju.

Blaž nas je skozi slikovit prikaz popeljal skozi življenje čebelje družine in posamezne faze razvoja čebele. Ste vedeli, da ena čebela v celotnem svojem življenju prinese manj kot čajno žličko medu? Čeprav je posamezna čebela majhna, je moč celotne čebelje družine izjemna.

Letos je bilo vreme čebelam in čebelarjem še posebej naklonjeno. Na nekaterih panjih so natočili tudi do 60 kilogramov medu na panj, kar je po njunih besedah v zadnjih letih preseglo vse rekorde.

V dveh čebelnjakih imata urejen tudi prostor za izvajanje apiterapije, kjer lahko obiskovalci v varnem okolju vdihavajo zrak iz čebeljega panja, ki deluje zdravilno na naša dihala, zvok brenčanja čebel pa nas v kombinaciji eteričnih olj, ki se pri tem sproščajo, umirja.

Obisk smo zaključili z degustacijo različnih vrst medu in drugih medenih izdelkov.

Biodinamični vrt – znanje za prihodnost

Pot nas je nato vodila v Radovljico, kjer že več kot desetletje pred Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta raste in uspeva biodinamični vrt. Na njem po načelih biodinamičnega kmetovanja in standardih Demeter pridelujejo različne pridelke.

Vrt učencem bližnjih osnovnih in srednjih šol, otrokom iz vrtcev ter tudi drugim občanom Radovljice omogoča pridobivanje znanja o pridelavi kakovostne ekološke hrane, samooskrbi in ohranjanju naravnega ravnovesja.

Nad projektom že od njegovih začetkov bdi dr. Maja Kolar, ki je med drugim poskrbela, da je učni vrt poleg ekološkega pridobil tudi certifikat Demeter.

Vrt svojo dejavnost povezuje tudi s Semenjalnico – hranilnico ekoloških semen, katere glavni namen je lokalna pridelava ekoloških semen v sodelovanju s kooperanti ter s tem tudi ohranjanje starih in lokalno prilagojenih sort.

Prihodnost podeželja se odloča tudi lokalno: udeležili smo se regijskega posveta LAS v Dravogradu

V Dravogradu je 18. septembra 2026 potekal regijski posvet »LAS na terenu – od lokalne pobude do sistemske rešitve«, na katerem so predstavniki lokalnih akcijskih skupin in drugi deležniki razpravljali o izkušnjah z izvajanjem pristopa LEADER/CLLD ter predvsem o prihodnosti razvoja podeželja po letu 2027. Posveta smo se udeležili tudi predstavniki LAS Zgornja Gorenjska – BOJA.

Posvet v Dvorcu Bukovje je bil namenjen predvsem izmenjavi izkušenj s terena in iskanju odgovorov na vprašanje, kako zagotoviti, da bo pristop LEADER/CLLD tudi v prihodnje učinkovito podpiral razvoj lokalnih skupnosti.

»Podeželje ohranjati živo in vitalno«

Državna sekretarka Mojca Erjavec je izpostavila tri področja, za katera so se na Ministrstvu za kmetijstvo v svojem mandatu zavezali, da jim bodo namenjali posebno pozornost: mladi, digitalizacija in lokalna samooskrba.

Vsa tri področja so tesno povezana tudi s prihodnostjo podeželja. Mladi predstavljajo pomemben del prihodnjega življenja in razvoja podeželskih območij, digitalizacija odpira nove možnosti za delo, podjetništvo in povezovanje, lokalna samooskrba pa krepi odpornost in povezanost lokalnih okolij.

Skupna zaveza je bila izražena z besedami, da si želijo »podeželje ohranjati živo in vitalno«.

Izkušnje iz terena predstavljajo lokalne akcijske skupine

Pomemben del posveta je bil namenjen konkretnim izkušnjam lokalnih akcijskih skupin. Svoje delo in izkušnje z izvajanjem pristopa LEADER/CLLD so predstavili LAS Mežiške doline, LAS Mislinjske in Dravske doline 2027 ter LAS Kozjak–Pohorje.

Prav izkušnje iz lokalnega okolja kažejo, kako pomembno je, da imajo lokalne skupnosti možnost prepoznati svoje razvojne potrebe in nanje odgovoriti s projekti, ki nastajajo iz pobud ljudi, organizacij in podjetij na terenu.

Vsako območje ima svoje posebnosti, zato enotne rešitve ne morejo vedno odgovoriti na vse lokalne izzive. Pri tem ima pristop LEADER/CLLD pomembno vlogo, saj omogoča, da se razvojne prioritete oblikujejo tudi na lokalni ravni.

LEADER/CLLD – od spodaj navzgor

Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja Primož Kroflič je predstavil prednosti in pomanjkljivosti pristopa LEADER/CLLD, kot ga poznamo danes.

Ena ključnih značilnosti pristopa je participativnost in odločanje čim bližje lokalnemu okolju. Lokalna akcijska skupina povezuje različne deležnike – občine, javne zavode, društva, podjetnike, kmetije in druge organizacije – ki skupaj sodelujejo pri prepoznavanju potreb in priložnosti svojega območja.

Takšen pristop omogoča, da se pri načrtovanju razvoja upoštevajo konkretne razmere na terenu in da imajo pri oblikovanju prihodnosti svojega okolja možnost sodelovati tudi ljudje, ki tam živijo in delajo.

Priložnost tudi za začetne podjetniške ideje

LEADER/CLLD je lahko pomembno izhodišče tudi za start-up projekte in manjše podjetniške pobude. S podporo pristopa lahko posamezniki pridobijo sredstva za začetne investicije in svoje projektne ideje razvijejo v konkretne dejavnosti.

Za manjše lokalne podjetnike, društva, zavode, kmetije in druge akterje so takšne možnosti pomembne, saj lahko prav začetna podpora omogoči, da se ideja razvije in kasneje preraste v trajnejšo dejavnost, produkt ali storitev.

Imate idejo za svoj kraj? LAS Zgornja Gorenjska – BOJA odpira vrata tudi šolam

Dobre ideje se rojevajo pri ljudeh, ki poznajo svoje okolje in preko projektov LAS se marsikatera od njih tudi uresniči.

V četrtek, 10. septembra 2026, smo na Prešernovi domačiji v Vrbi v okviru srečanja Odbora za turizem in kulturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije predstavili delovanje LAS Zgornja Gorenjska – BOJA predstavnikom šol in drugih vzgojno izobraževalnih ustanov.

Način delovanja lokalnih akcijskih skupin omogoča, da o razvoju naših krajev odločamo lokalno, skupaj in glede na potrebe ljudi, ki tukaj živimo in delamo. S sredstvi, ki so zagotovljena za naše območje, podpiramo projekte, ki prispevajo k lokalnemu razvoju in dodani vrednosti Zgornje Gorenjske.

Tudi šole imajo svoje mesto v LAS projektih

Šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove lahko v projektih nastopajo kot prijavitelji ali partnerji, lahko pa jih prijavitelji vključijo v posamezne projektne aktivnosti.

Primerov iz preteklih projektov je veliko:

• v okviru projekta RAST so bili organizirani brezplačni naravoslovni dnevi, v sklopu katerih so si učenci ogledali Pocarjevo domačijo in edinstven grbinast travnik, skozi terensko delo in delavnice pa spoznavali pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine,
• v okviru projekta Seme preteklosti je seme prihodnosti je bil opravljen nakup čebelnjaka in čebelarske opreme za OŠ Koroška Bela in OŠ Mojstrana ter v vzpostavljena učilnica na prostem s poudarkom na medonosnih rastlinah in čebelarstvu pri OŠ Radovljica,
• projekt LOKALNO GOR je šole povezoval in vključeval na področju spodbujanja uporabe lokalnih surovin v šolsko prehrano,
• v okviru več projektov na temo hišnih imen pa se bili osnovnošolci vključeni v raziskovanje kulturne dediščine naši vasi.

Strokovna ekskurzija na temo ohranjanja okolja, razvoju kmetijstva in čebelarstva

Vaše mnenje šteje!

Pomagajte nam oceniti, kako uspešno LAS Zgornja Gorenjska – BOJA prispeva k razvoju našega območja.

V okviru vrednotenja Strategije lokalnega razvoja (SLR) in dodane vrednosti pristopa LEADER/CLLD želimo slišati tudi vaš glas.

Pripravili smo dve različni anketi. Prosimo, da izpolnite samo eno – glede na to, ali ste član LAS ali ne.

Niste prepričani, ali ste član LAS?

👉 PREVERITE SEZNAM ČLANOV LAS ZGORNJA GORENJSKA – BOJA

Če svojega imena oziroma organizacije ne najdete na seznamu, izpolnite anketo za lokalno prebivalstvo.

Zveza slovenske podeželske mladine razpisuje izbor najboljših projektov in prostovoljcev, ki prispevajo k razvoju mladih na podeželju. Namen razpisa je prepoznati, nagraditi in izpostaviti izvirne, družbeno koristne ter inovativne projekte ter posameznike, ki krepijo prostovoljstvo in kakovost življenja mladih na podeželju.

Nazivi se podeljujejo za projekte, izvedene v obdobju 2025–2026, oziroma za prostovoljsko delo kandidatov v tem obdobju, pri čemer se upošteva tudi njihovo celotno dosedanje delovanje.

Letošnji razpis prinaša pomembno novost – poleg društev podeželske mladine k sodelovanju vabimo tudi druge organizacije in skupnosti, ki delujejo za mlade na podeželju. Prijavijo se lahko tako lokalni mladinski sveti, zavodi, nevladne organizacije, športna in kulturna društva, kot tudi neformalne skupine.

V okviru razpisa se podeljujejo naslednji nazivi:

1. Naj projekt podeželske mladine
2. Naj projekt podeželskih skupnosti
3. Naj prostovoljec podeželske mladine
4. Naj prostovoljka podeželske mladine

Če ste v obdobju 2025–2026 izvedli projekt, na katerega ste ponosni, ali poznate prostovoljca oziroma prostovoljko, ki si zasluži priznanje za svoje delo, vas vabimo, da oddate prijavo.

Rok za oddajo prijav je 12. oktober 2026, zaključna prireditev s podelitvijo nazivov pa bo potekala 28. novembra 2026 v Moravčah.

Več informacij, razpisna dokumentacija in prijavnice so na voljo na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine: https://zspm.si/naj-projekt-podezelske-mladine-2026/

Za morebitna dodatna vprašanja je na voljo vodja projekta Urša Skube (ursa.skube@zspm.si).