Mladi in LEADER/CLLD: prostor za ideje in soustvarjanje lokalnega razvoja

Mladi so pomemben del vsake lokalne skupnosti, zato je njihovo vključevanje v razvoj podeželja pomembno tudi za prihodnost naših krajev. Prav pristop LEADER/CLLD s svojim načelom »od spodaj navzgor« ponuja prostor, kjer lahko lokalni prebivalci in organizacije prepoznavajo potrebe svojega okolja, oblikujejo ideje in sodelujejo pri njihovem uresničevanju.

O vključevanju mladih v LEADER/CLLD so septembra govorili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so predstavili možnosti vključevanja mladih v delovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS) ter primere projektov z različnih koncev Slovenije. Izpostavljeno je bilo, da so mladi lahko vključeni na različne načine – kot člani LAS, projektni partnerji, prostovoljci, izvajalci aktivnosti ali njihovi soustvarjalci.

Mladi niso le ciljna skupina

Pri projektih, namenjenih mladim, je pomembno vprašanje, kakšno vlogo jim namenimo. Mladi niso nujno zgolj udeleženci aktivnosti, ampak lahko sodelujejo že pri oblikovanju ideje, pripravi vsebin in izvedbi projekta.

Izkušnje različnih LAS kažejo, da so pri tem pomembna dolgoročna partnerstva – predvsem povezovanje mladih s šolami, mladinskimi organizacijami, društvi, zavodi, podjetji in drugimi lokalnimi akterji. Hkrati lahko na vključevanje vplivajo tudi praktične ovire, kot so mobilnost mladih na podeželju, zahtevnost projektnih postopkov in dolgotrajnost od ideje do izvedbe.

Prav zato je pomembno, da pri načrtovanju projektov ne razmišljamo samo o tem, kaj bomo ponudili mladim, ampak tudi o tem, kako jim bomo omogočili, da bodo pri oblikovanju lokalnega okolja sodelovali sami.

Kako se mladi vključujejo na območju LAS BOJA?

Tudi na območju LAS Zgornja Gorenjska – BOJA že najdemo projekte, ki se neposredno ali posredno dotikajo mladih ter jim omogočajo nove izkušnje, znanja, povezovanja in priložnosti.

Mladi talenti v akciji – energija prihodnosti, podprta z izkušnjami je eden najbolj neposrednih primerov. Projekt povezuje mlade, starejše, izobraževalne ustanove in lokalne ponudnike ter mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj, razvoj kompetenc in spoznavanje različnih poklicnih okolij. Pomemben del projekta je tudi medgeneracijski prenos znanja.

Mladi so v ospredju tudi pri projektu Na kolesu – Mladi v gibanju, ki povezuje gibanje, raziskovanje lokalnega okolja in aktivno preživljanje prostega časa. Projekt odpira tudi vprašanje mobilnosti mladih na podeželju ter njihovega vključevanja v lokalno skupnost.

Pomembno vlogo ima lahko pri vključevanju mladih tudi kultura. Projekt Mednarodni otroški filmski festival Kranjska Gora – Dostopnost filmske vzgoje za vse približuje kakovostne filmske in filmsko-vzgojne vsebine otrokom in mladim tudi izven večjih središč. Z mobilnim kinom bodo vsebine dosegle osnovne šole in druge lokacije, kjer se izvajajo programi za otroke in mladino.

Tudi projekti, ki niso namenjeni izključno mladim, lahko prispevajo k njihovemu odnosu do lokalnega okolja. Triglavske pravljice 2.0 na primer skozi lokalne zgodbe, dediščino in nove načine pripovedovanja povezujejo preteklost s sedanjostjo ter odpirajo prostor za spoznavanje in doživljanje kraja, v katerem živimo.

Prihodnost podeželja se odloča tudi lokalno: udeležili smo se regijskega posveta LAS v Dravogradu

V Dravogradu je 18. septembra 2026 potekal regijski posvet »LAS na terenu – od lokalne pobude do sistemske rešitve«, na katerem so predstavniki lokalnih akcijskih skupin in drugi deležniki razpravljali o izkušnjah z izvajanjem pristopa LEADER/CLLD ter predvsem o prihodnosti razvoja podeželja po letu 2027. Posveta smo se udeležili tudi predstavniki LAS Zgornja Gorenjska – BOJA.

Posvet v Dvorcu Bukovje je bil namenjen predvsem izmenjavi izkušenj s terena in iskanju odgovorov na vprašanje, kako zagotoviti, da bo pristop LEADER/CLLD tudi v prihodnje učinkovito podpiral razvoj lokalnih skupnosti.

»Podeželje ohranjati živo in vitalno«

Državna sekretarka Mojca Erjavec je izpostavila tri področja, za katera so se na Ministrstvu za kmetijstvo v svojem mandatu zavezali, da jim bodo namenjali posebno pozornost: mladi, digitalizacija in lokalna samooskrba.

Vsa tri področja so tesno povezana tudi s prihodnostjo podeželja. Mladi predstavljajo pomemben del prihodnjega življenja in razvoja podeželskih območij, digitalizacija odpira nove možnosti za delo, podjetništvo in povezovanje, lokalna samooskrba pa krepi odpornost in povezanost lokalnih okolij.

Skupna zaveza je bila izražena z besedami, da si želijo »podeželje ohranjati živo in vitalno«.

Izkušnje iz terena predstavljajo lokalne akcijske skupine

Pomemben del posveta je bil namenjen konkretnim izkušnjam lokalnih akcijskih skupin. Svoje delo in izkušnje z izvajanjem pristopa LEADER/CLLD so predstavili LAS Mežiške doline, LAS Mislinjske in Dravske doline 2027 ter LAS Kozjak–Pohorje.

Prav izkušnje iz lokalnega okolja kažejo, kako pomembno je, da imajo lokalne skupnosti možnost prepoznati svoje razvojne potrebe in nanje odgovoriti s projekti, ki nastajajo iz pobud ljudi, organizacij in podjetij na terenu.

Vsako območje ima svoje posebnosti, zato enotne rešitve ne morejo vedno odgovoriti na vse lokalne izzive. Pri tem ima pristop LEADER/CLLD pomembno vlogo, saj omogoča, da se razvojne prioritete oblikujejo tudi na lokalni ravni.

LEADER/CLLD – od spodaj navzgor

Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja Primož Kroflič je predstavil prednosti in pomanjkljivosti pristopa LEADER/CLLD, kot ga poznamo danes.

Ena ključnih značilnosti pristopa je participativnost in odločanje čim bližje lokalnemu okolju. Lokalna akcijska skupina povezuje različne deležnike – občine, javne zavode, društva, podjetnike, kmetije in druge organizacije – ki skupaj sodelujejo pri prepoznavanju potreb in priložnosti svojega območja.

Takšen pristop omogoča, da se pri načrtovanju razvoja upoštevajo konkretne razmere na terenu in da imajo pri oblikovanju prihodnosti svojega okolja možnost sodelovati tudi ljudje, ki tam živijo in delajo.

Priložnost tudi za začetne podjetniške ideje

LEADER/CLLD je lahko pomembno izhodišče tudi za start-up projekte in manjše podjetniške pobude. S podporo pristopa lahko posamezniki pridobijo sredstva za začetne investicije in svoje projektne ideje razvijejo v konkretne dejavnosti.

Za manjše lokalne podjetnike, društva, zavode, kmetije in druge akterje so takšne možnosti pomembne, saj lahko prav začetna podpora omogoči, da se ideja razvije in kasneje preraste v trajnejšo dejavnost, produkt ali storitev.

Vaše mnenje šteje!

Pomagajte nam oceniti, kako uspešno LAS Zgornja Gorenjska – BOJA prispeva k razvoju našega območja.

V okviru vrednotenja Strategije lokalnega razvoja (SLR) in dodane vrednosti pristopa LEADER/CLLD želimo slišati tudi vaš glas.

Pripravili smo dve različni anketi. Prosimo, da izpolnite samo eno – glede na to, ali ste član LAS ali ne.

Niste prepričani, ali ste član LAS?

👉 PREVERITE SEZNAM ČLANOV LAS ZGORNJA GORENJSKA – BOJA

Če svojega imena oziroma organizacije ne najdete na seznamu, izpolnite anketo za lokalno prebivalstvo.

Na Pokljuki zaživel Pokljuški zaklad – novo družinsko doživetje v naravi

Na Pokljuki je zaživelo novo družinsko doživetje Pokljuški zaklad, ki obiskovalce skozi pravljično zgodbo, raziskovanje narave in reševanje izzivov popelje v svet skrivnosti, domišljije in bogate naravne dediščine Pokljuke. Novo tematsko pot so slovesno odprli na dogodku, ki je privabil številne družine in ljubitelje narave.

Doživetje je namenjeno predvsem družinam z otroki, ki želijo prosti čas preživeti aktivno ter Pokljuko spoznati na igriv, poučen in trajnosten način. Na krajši krožni poti obiskovalce čakajo uganke, naloge in pravljični junaki, ki jih s pomočjo Škratolovske beležke vodijo do odkrivanja naravnih in kulturnih posebnosti tega edinstvenega območja.

Prvi mednarodni otroški filmski festival v Sloveniji je dokazal, da lahko pristop LEADER podpira tudi inovativne kulturne projekte z dolgoročnim učinkom na lokalno skupnost.

CIFF KEKEC – Mednarodni festival otroškega filma

Strokovna ekskurzija do najdebelejše smreke v Sloveniji

Po navdih na Goričko: zgodbe, ki dokazujejo, da dobre ideje rastejo iz lokalnega okolja

V okviru strokovne ekskurzije LAS Zgornja Gorenjska – BOJA smo obiskali območje LAS Goričko, kjer smo spoznavali uspešne zgodbe podjetništva, trajnostnega razvoja, ohranjanja dediščine in socialnih inovacij. Ekskurzija je bila namenjena iskanju navdiha za nove projekte ter spoznavanju primerov, ki so se razvili tudi s pomočjo sredstev LEADER/CLLD.

Gostitelji so nam predstavili svoje razvojne poti, izzive in uspehe ter dokazali, da lahko z jasno vizijo, povezovanjem in vztrajnostjo tudi na podeželju nastanejo zgodbe, ki pomembno prispevajo k razvoju lokalnega okolja.

Vidov brejg – zgodba o vračanju k naravi in moči zelišč

Prva postaja naše ekskurzije je bilo posestvo Vidov brejg v Fokovcih, kjer nas je sprejela Tatjana Buzeti. Na Goričko se je preselila z željo po ekološkem kmetovanju in ustvarjanju v tesnem stiku z naravo, stran od intenzivnega konvencionalnega kmetijstva.

Njena zgodba je zgodba o pogumu, vztrajnosti in uresničevanju dolgoletnih sanj. Na nekoč zaraščeni domačiji je postopoma nastalo posestvo, ki danes združuje ekološko pridelavo zelišč, predelavo, izobraževanje in turizem. Pri ohranjanju kulturne krajine pomembno vlogo igrajo tudi koze in ovce, ki preprečujejo zaraščanje površin.

Srce posestva predstavlja ekološki zeliščni vrt z več kot štiridesetimi vrstami zelišč. Iz njih nastajajo čaji, začimbe, zeliščne soli, sirupi, eterična olja, hidrolati in drugi izdelki. Zelišča so postala odgovor na vprašanje, kako na manj intenzivnih kmetijskih površinah ustvariti trajnostno dejavnost z visoko dodano vrednostjo.

Na posestvu razvijajo tudi različna doživetja za obiskovalce, od ogledov in delavnic do kulinaričnih dogodkov. Obenem skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, saj na posestvu stoji tudi Vila Moj mir, eden redkih ohranjenih primerov tovrstne arhitekture na Goričkem.

Medene zgodbe – življenje čebel skozi oči čebelarke

Pri Medenih zgodbah nam je Mojca na izjemno zanimiv in poučen način približala svet čebel. S pomočjo lastnoročno izdelanega didaktičnega pripomočka nam je nazorno prikazala življenje čebelje družine in različne vloge, ki jih čebele opravljajo v svojem kratkem življenju.

Izvedeli smo številne zanimivosti. Pašna čebela živi le približno 30 dni, medtem ko lahko zimska čebela živi tudi do šest mesecev. Vsaka čebela v svojem življenjskem ciklu opravlja več različnih nalog – začne kot čistilka, nadaljuje kot dojilja, nato postane stražarka, šele zadnjih deset dni svojega življenja pa opravlja nalogo pašne čebele in nabira medičino ter cvetni prah.

Po predstavitvi smo okušali različne vrste medu, med drugim tudi značilen ajdov med. Preizkusili smo kremni med in liofiliziran cvetni prah ter spoznali, kako raznoliki so lahko čebelji pridelki in kako pomembno vlogo imajo čebele pri ohranjanju naravnega ravnovesja.

Uspešno izvedena delavnica za upravičence 1. in 2. javnega poziva LAS za sklad ESRR

Spomladanski posvet DRSP o promociji LEADER/CLLD v Višnji Gori