Od ideje do skupnosti – vtisi s strokovne ekskurzije po Nemčiji

Strokovne ekskurzije so veliko več kot ogled dobrih praks. So priložnost za nova spoznanja, izmenjavo izkušenj in predvsem za vprašanje: kaj od videnega lahko prenesemo tudi v svoje okolje? Prejšnji teden smo se udeležili strokovne ekskurzije v Nemčijo, ki jo je organiziralo Društvo za razvoj podeželja. Petdnevna pot nas je vodila na območje Turingije in Saške Švice, med dobre prakse lokalnega razvoja, naravne in kulturne znamenitosti ter nenazadnje tudi v Prago.

Strokovne ekskurzije, ki jih organizira Društvo za razvoj podeželja, so posebna priložnost tudi za druženje s kolegi iz slovenskih LAS. Več dni skupaj pomeni veliko neformalnih pogovorov, primerjav in izmenjave izkušenj. Vsak LAS se pri svojem delu srečuje z nekoliko drugačnimi okoliščinami, vendar so izzivi pogosto zelo podobni – kako vključiti prebivalce, kako povezati različne sektorje, kako ohraniti storitve na podeželju in kako s projekti ustvariti učinke, ki ostanejo tudi po njihovem zaključku.

Pot proti Turingiji

Prvi dan je bil namenjen predvsem poti proti vzhodu Nemčije in Turingiji, kjer na območju deluje kar 15 lokalnih akcijskih skupin. V Bad Blankenburg smo prispeli pozno, zato se je prava vsebina ekskurzije začela naslednje jutro.

Že prvi ogled v bioenergetski vasi Bechstedt je pokazal, kako pomembno je, da se prebivalci pri reševanju skupnih izzivov organizirajo sami. Z vaško toplarno na sekance ogrevajo približno polovico vasi, obiskali pa smo tudi kmetijo, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja.

Prav tu se je začel oblikovati naš najmočnejši vtis s poti: nemško podeželje ima neverjetno sposobnost povezovanja ljudi v zadruge in druge skupne oblike delovanja. Namesto da bi vsak posameznik sam reševal svoje težave, se povežejo in poiščejo rešitev, ki koristi širši skupnosti.

Ko zgodovina postane prostor za učenje

Naslednja postaja je bil grad Schwarzburg, danes opisan kot »kraj demokracije«. Njegova zgodovina je precej težka. Pred drugo svetovno vojno so nacisti skoraj polovico gradu porušili z namenom izgradnje elitnega hotela za svoje visoke predstavnike. Prav ta nepopolnost in sled zgodovine pa sta postali izhodišče za nove vsebine.

Na gradu danes skozi različne projekte in delavnice mladi raziskujejo zgodovinske dogodke ter vpliv družbenih sprememb na prostor. Poseben poudarek je namenjen tudi ozaveščanju o nevarnostih desnega ekstremizma. Tako je objekt, ki nosi močne zgodovinske rane, postal prostor za razmišljanje, raziskovanje in učenje. Program ekskurzije je grad predstavil kot »kraj demokracije« v okviru Fundacije za turingijske palače in vrtove.

Ko vas ostane brez trgovine, jo prebivalci ustvarijo sami

Zelo močan vtis je na nas naredil Rottenbach. Ko je vas ostala brez trgovine in ustreznega prostora za druženje, je skupina prebivalcev izkoristila priložnost, ki jo je ponudila prodaja manjših železniških postaj. Nekdanjo železniško postajo so kupili in v njej uredili vaško trgovino.

Danes je Bahnhofladen veliko več kot trgovina. Ponudba je premišljeno sestavljena iz lokalnih izdelkov, ki jih dopolnjujejo izdelki, ki jih v lokalnem okolju ne pridelujejo, s čimer zagotavljajo čim bolj celovito ponudbo za prebivalce. Ob trgovini je tudi prostor za druženje, v dodatni stavbi, zgrajeni s podporo LEADER, pa imajo prostor za različne dejavnosti, predvsem prostovoljskih organizacij.

Znova se je pokazalo, da LEADER ni pomemben samo zaradi denarja, ki ga prinese projekt, ampak predvsem zato, ker lahko podpre idejo, ki jo imajo ljudje sami, in ji pomaga, da postane trajna rešitev za skupnost. Program je pri Rottenbachu predvidel predstavitev ponudbe tamkajšnje trgovine.

Kmetje kot razvojna sila območja

Na posestvu Groschwitz smo spoznali še eno obliko povezovanja. Posestvo je postalo center povezovanja okoliških kmetov, ki se združujejo v dve zadrugi in dve podjetji. V več predelovalnih obratih razvijajo kmetijsko dejavnost območja, povezovanju kmetijstva pa so s pomočjo LEADER dodali tudi vsebine agroturizma. Program je obisk namenil prav predstavitvi LAS in projektov LEADER s področja kmetijstva in agroturizma.

Dan smo zaključili z obiskom destilarne Linder, kjer smo spoznali še en projekt LEADER in tradicionalno žganjekuho.

Od čebelarstva do biodinamičnega vrta – strokovna ekskurzija LAS Zgornja Gorenjska – BOJA

Strokovne ekskurzije LAS Zgornja Gorenjska – BOJA so namenjene predvsem spoznavanju dobrih praks, izmenjavi izkušenj in povezovanju članov. Dober primer lahko posamezniku odpre novo idejo – kako svojo dejavnost nadgraditi, razviti novo ponudbo ali v lokalnem okolju pripraviti projekt, ki prinaša nekaj novega. Če je ideja dobro zasnovana, je zanjo mogoče pridobiti tudi sofinanciranje na javnih pozivih LAS.

Tokratna strokovna ekskurzija je bila namenjena predvsem projektom in dejavnostim, povezanim z ohranjanjem okolja, kmetijstvom in razvojem čebelarstva. Obiskali smo tri zanimive lokacije, spoznali primere dobrih praks ter predstavili tudi osem projektov, ki so bili potrjeni na štirih javnih pozivih LAS Zgornja Gorenjska – BOJA.

Čebelarski turizem na Selu – od čebelarstva do doživetja

Naša prva postaja je bila na Selu pri Bledu, kjer se Blaž in Danijela Ambrožič s čebelarstvom ukvarjata že 28 let. Po spletu okoliščin sta se pred leti udeležila predavanja o apiterapiji, ki ju je spodbudilo k razmišljanju o novih možnostih. Odločila sta se, da kot prva na tem območju svojo čebelarsko dejavnost nadgradita tudi s čebelarskim turizmom.

Na njunem vrtu smo si lahko ogledali prav posebno čebelje domovanje. Gozdarji so v deblu našli naravni panj z živo čebeljo družino, ki so ga previdno prenesli pred čebelnjak. Tako lahko obiskovalci danes opazujejo, kako čebele živijo v skoraj popolnoma naravnem okolju.

Blaž nas je skozi slikovit prikaz popeljal skozi življenje čebelje družine in posamezne faze razvoja čebele. Ste vedeli, da ena čebela v celotnem svojem življenju prinese manj kot čajno žličko medu? Čeprav je posamezna čebela majhna, je moč celotne čebelje družine izjemna.

Letos je bilo vreme čebelam in čebelarjem še posebej naklonjeno. Na nekaterih panjih so natočili tudi do 60 kilogramov medu na panj, kar je po njunih besedah v zadnjih letih preseglo vse rekorde.

V dveh čebelnjakih imata urejen tudi prostor za izvajanje apiterapije, kjer lahko obiskovalci v varnem okolju vdihavajo zrak iz čebeljega panja, ki deluje zdravilno na naša dihala, zvok brenčanja čebel pa nas v kombinaciji eteričnih olj, ki se pri tem sproščajo, umirja.

Obisk smo zaključili z degustacijo različnih vrst medu in drugih medenih izdelkov.

Biodinamični vrt – znanje za prihodnost

Pot nas je nato vodila v Radovljico, kjer že več kot desetletje pred Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta raste in uspeva biodinamični vrt. Na njem po načelih biodinamičnega kmetovanja in standardih Demeter pridelujejo različne pridelke.

Vrt učencem bližnjih osnovnih in srednjih šol, otrokom iz vrtcev ter tudi drugim občanom Radovljice omogoča pridobivanje znanja o pridelavi kakovostne ekološke hrane, samooskrbi in ohranjanju naravnega ravnovesja.

Nad projektom že od njegovih začetkov bdi dr. Maja Kolar, ki je med drugim poskrbela, da je učni vrt poleg ekološkega pridobil tudi certifikat Demeter.

Vrt svojo dejavnost povezuje tudi s Semenjalnico – hranilnico ekoloških semen, katere glavni namen je lokalna pridelava ekoloških semen v sodelovanju s kooperanti ter s tem tudi ohranjanje starih in lokalno prilagojenih sort.

Imate idejo za svoj kraj? LAS Zgornja Gorenjska – BOJA odpira vrata tudi šolam

Dobre ideje se rojevajo pri ljudeh, ki poznajo svoje okolje in preko projektov LAS se marsikatera od njih tudi uresniči.

V četrtek, 10. septembra 2026, smo na Prešernovi domačiji v Vrbi v okviru srečanja Odbora za turizem in kulturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije predstavili delovanje LAS Zgornja Gorenjska – BOJA predstavnikom šol in drugih vzgojno izobraževalnih ustanov.

Način delovanja lokalnih akcijskih skupin omogoča, da o razvoju naših krajev odločamo lokalno, skupaj in glede na potrebe ljudi, ki tukaj živimo in delamo. S sredstvi, ki so zagotovljena za naše območje, podpiramo projekte, ki prispevajo k lokalnemu razvoju in dodani vrednosti Zgornje Gorenjske.

Tudi šole imajo svoje mesto v LAS projektih

Šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove lahko v projektih nastopajo kot prijavitelji ali partnerji, lahko pa jih prijavitelji vključijo v posamezne projektne aktivnosti.

Primerov iz preteklih projektov je veliko:

• v okviru projekta RAST so bili organizirani brezplačni naravoslovni dnevi, v sklopu katerih so si učenci ogledali Pocarjevo domačijo in edinstven grbinast travnik, skozi terensko delo in delavnice pa spoznavali pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine,
• v okviru projekta Seme preteklosti je seme prihodnosti je bil opravljen nakup čebelnjaka in čebelarske opreme za OŠ Koroška Bela in OŠ Mojstrana ter v vzpostavljena učilnica na prostem s poudarkom na medonosnih rastlinah in čebelarstvu pri OŠ Radovljica,
• projekt LOKALNO GOR je šole povezoval in vključeval na področju spodbujanja uporabe lokalnih surovin v šolsko prehrano,
• v okviru več projektov na temo hišnih imen pa se bili osnovnošolci vključeni v raziskovanje kulturne dediščine naši vasi.

Strokovna ekskurzija na temo ohranjanja okolja, razvoju kmetijstva in čebelarstva

Zveza slovenske podeželske mladine razpisuje izbor najboljših projektov in prostovoljcev, ki prispevajo k razvoju mladih na podeželju. Namen razpisa je prepoznati, nagraditi in izpostaviti izvirne, družbeno koristne ter inovativne projekte ter posameznike, ki krepijo prostovoljstvo in kakovost življenja mladih na podeželju.

Nazivi se podeljujejo za projekte, izvedene v obdobju 2025–2026, oziroma za prostovoljsko delo kandidatov v tem obdobju, pri čemer se upošteva tudi njihovo celotno dosedanje delovanje.

Letošnji razpis prinaša pomembno novost – poleg društev podeželske mladine k sodelovanju vabimo tudi druge organizacije in skupnosti, ki delujejo za mlade na podeželju. Prijavijo se lahko tako lokalni mladinski sveti, zavodi, nevladne organizacije, športna in kulturna društva, kot tudi neformalne skupine.

V okviru razpisa se podeljujejo naslednji nazivi:

1. Naj projekt podeželske mladine
2. Naj projekt podeželskih skupnosti
3. Naj prostovoljec podeželske mladine
4. Naj prostovoljka podeželske mladine

Če ste v obdobju 2025–2026 izvedli projekt, na katerega ste ponosni, ali poznate prostovoljca oziroma prostovoljko, ki si zasluži priznanje za svoje delo, vas vabimo, da oddate prijavo.

Rok za oddajo prijav je 12. oktober 2026, zaključna prireditev s podelitvijo nazivov pa bo potekala 28. novembra 2026 v Moravčah.

Več informacij, razpisna dokumentacija in prijavnice so na voljo na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine: https://zspm.si/naj-projekt-podezelske-mladine-2026/

Za morebitna dodatna vprašanja je na voljo vodja projekta Urša Skube (ursa.skube@zspm.si). 

Deset projektov za zagon podeželja Zgornje Gorenjske

LAS Zgornja Gorenjska – BOJA na srečanju slovenski LAS-ov

LAS Zgornja Gorenjska – BOJA je organiziral 12. sejo Upravnega odbora in 6. Skupščino

Izpeljali smo delavnico za pripravo projektov na 2. javni poziv za sklad ESRR

Delavnica EKSRP za pripravo projektov za Drugi javni poziv LAS ZG BOJA