Od ideje do skupnosti – vtisi s strokovne ekskurzije po Nemčiji
Strokovne ekskurzije so veliko več kot ogled dobrih praks. So priložnost za nova spoznanja, izmenjavo izkušenj in predvsem za vprašanje: kaj od videnega lahko prenesemo tudi v svoje okolje? Prejšnji teden smo se udeležili strokovne ekskurzije v Nemčijo, ki jo je organiziralo Društvo za razvoj podeželja. Petdnevna pot nas je vodila na območje Turingije in Saške Švice, med dobre prakse lokalnega razvoja, naravne in kulturne znamenitosti ter nenazadnje tudi v Prago.
Strokovne ekskurzije, ki jih organizira Društvo za razvoj podeželja, so posebna priložnost tudi za druženje s kolegi iz slovenskih LAS. Več dni skupaj pomeni veliko neformalnih pogovorov, primerjav in izmenjave izkušenj. Vsak LAS se pri svojem delu srečuje z nekoliko drugačnimi okoliščinami, vendar so izzivi pogosto zelo podobni – kako vključiti prebivalce, kako povezati različne sektorje, kako ohraniti storitve na podeželju in kako s projekti ustvariti učinke, ki ostanejo tudi po njihovem zaključku.
Pot proti Turingiji
Prvi dan je bil namenjen predvsem poti proti vzhodu Nemčije in Turingiji, kjer na območju deluje kar 15 lokalnih akcijskih skupin. V Bad Blankenburg smo prispeli pozno, zato se je prava vsebina ekskurzije začela naslednje jutro.
Že prvi ogled v bioenergetski vasi Bechstedt je pokazal, kako pomembno je, da se prebivalci pri reševanju skupnih izzivov organizirajo sami. Z vaško toplarno na sekance ogrevajo približno polovico vasi, obiskali pa smo tudi kmetijo, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja.
Prav tu se je začel oblikovati naš najmočnejši vtis s poti: nemško podeželje ima neverjetno sposobnost povezovanja ljudi v zadruge in druge skupne oblike delovanja. Namesto da bi vsak posameznik sam reševal svoje težave, se povežejo in poiščejo rešitev, ki koristi širši skupnosti.
Ko zgodovina postane prostor za učenje
Naslednja postaja je bil grad Schwarzburg, danes opisan kot »kraj demokracije«. Njegova zgodovina je precej težka. Pred drugo svetovno vojno so nacisti skoraj polovico gradu porušili z namenom izgradnje elitnega hotela za svoje visoke predstavnike. Prav ta nepopolnost in sled zgodovine pa sta postali izhodišče za nove vsebine.
Na gradu danes skozi različne projekte in delavnice mladi raziskujejo zgodovinske dogodke ter vpliv družbenih sprememb na prostor. Poseben poudarek je namenjen tudi ozaveščanju o nevarnostih desnega ekstremizma. Tako je objekt, ki nosi močne zgodovinske rane, postal prostor za razmišljanje, raziskovanje in učenje. Program ekskurzije je grad predstavil kot »kraj demokracije« v okviru Fundacije za turingijske palače in vrtove.
Ko vas ostane brez trgovine, jo prebivalci ustvarijo sami
Zelo močan vtis je na nas naredil Rottenbach. Ko je vas ostala brez trgovine in ustreznega prostora za druženje, je skupina prebivalcev izkoristila priložnost, ki jo je ponudila prodaja manjših železniških postaj. Nekdanjo železniško postajo so kupili in v njej uredili vaško trgovino.
Danes je Bahnhofladen veliko več kot trgovina. Ponudba je premišljeno sestavljena iz lokalnih izdelkov, ki jih dopolnjujejo izdelki, ki jih v lokalnem okolju ne pridelujejo, s čimer zagotavljajo čim bolj celovito ponudbo za prebivalce. Ob trgovini je tudi prostor za druženje, v dodatni stavbi, zgrajeni s podporo LEADER, pa imajo prostor za različne dejavnosti, predvsem prostovoljskih organizacij.
Znova se je pokazalo, da LEADER ni pomemben samo zaradi denarja, ki ga prinese projekt, ampak predvsem zato, ker lahko podpre idejo, ki jo imajo ljudje sami, in ji pomaga, da postane trajna rešitev za skupnost. Program je pri Rottenbachu predvidel predstavitev ponudbe tamkajšnje trgovine.
Kmetje kot razvojna sila območja
Na posestvu Groschwitz smo spoznali še eno obliko povezovanja. Posestvo je postalo center povezovanja okoliških kmetov, ki se združujejo v dve zadrugi in dve podjetji. V več predelovalnih obratih razvijajo kmetijsko dejavnost območja, povezovanju kmetijstva pa so s pomočjo LEADER dodali tudi vsebine agroturizma. Program je obisk namenil prav predstavitvi LAS in projektov LEADER s področja kmetijstva in agroturizma.
Dan smo zaključili z obiskom destilarne Linder, kjer smo spoznali še en projekt LEADER in tradicionalno žganjekuho.
Od narave do dediščine
Tretji dan nas je pričakal dež, zato smo nekoliko prilagodili program in namesto načrtovanega ogleda naravnega parka obiskali njihov razstavni prostor. Spoznali smo projekte, s katerimi ohranjajo območje Turingijskih skrilavih gora in zgornje Saale ter si ogledali razstavo NatureParcWorld.
Sledil je obisk Bauhaus Hotela v Probstzelli, kjer smo se seznanili s povezovanjem arhitekture in projektov LEADER.
Najbolj slikovit del dneva pa je bil zagotovo obisk Feengrotten v Saalfeldu, barvitega jamskega sistema, ki je nastal na območju nekdanjega rudnika. Preplet naravne jame in prostora, ki ga je skozi stoletja ustvarilo človeško delo, je izjemen. Posebej močan je bil tudi podatek, da so v rudniku v preteklosti delali otroci. Danes je rudnik preoblikovan v pomembno turistično znamenitost regije.
Ko narava in turizem hodita z roko v roki
Popoldne smo se odpravili proti območju Saške Švice, kjer smo naslednji dan spoznali enega najbolj impresivnih primerov povezovanja narave in turizma. Bastei in narodni park Saška Švica sta nas očarala s pokrajino, v kateri mogočni skrilasti balvani ustvarjajo skoraj pravljičen svet – sama sem ga doživela kot pokrajino iz škratove dežele.
Obisk Basteia je bil namenjen prav predstavitvi odnosa med naravo in turizmom, v Bad Schandau pa smo se seznanili tudi s projekti LEADER in delovanjem narodnega parka.
Posebno doživetje je bila vožnja z zgodovinsko železnico Kirnitzschtalbahn, s katero smo se odpeljali do območja Lichtenhainskega slapa. Tudi ta del poti je pokazal, kako je mogoče naravno in kulturno dediščino povezati s trajnostno turistično ponudbo.
Nemške dobre prakse so nam pokazale, kako veliko lahko naredijo prebivalci, ko prepoznajo skupen interes in se odločijo, da bodo izziv reševali skupaj. In prav tukaj je ena največjih vrednosti programa LEADER. LEADER lahko zagotovi podporo, vendar je tista prava moč vedno v lokalni ideji, ljudeh in njihovi pripravljenosti sodelovati.
Po štirih intenzivnih dneh smo zadnjo noč preživeli v Pragi, kjer smo imeli priložnost mesto doživeti tudi zvečer. V petek zjutraj je sledil še voden ogled središča mesta, židovske četrti, glavnega trga in Karlovega mostu, nato pa pot proti Sloveniji.
Domov sem se vrnila z veliko novimi idejami, predvsem pa z občutkom, da so si podeželska območja, ne glede na državne meje, v marsičem zelo podobna. Povsod iščemo načine, kako ohraniti življenje na podeželju, povezati ljudi, ohraniti lokalne posebnosti in ustvariti pogoje, da bodo v teh krajih želele živeti tudi prihodnje generacije.
In prav zato so takšne strokovne poti dragocene – ker se na njih ne učimo samo iz projektov drugih, ampak tudi drug od drugega.
